Okrogla miza o razvoju dopolnilnih dejavnosti, trženju in primeri dobrih praks
Zveza kmetic Slovenije je skupaj s tednikom Kmečki glas na Kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni pripravila okroglo mizo, na kateri sta o razvoju dopolnilnih dejavnostih na kmetiji ter trženju in promociji izdelkov spregovorila ugledna gosta: mag. Tanja Strniša, državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Tomaž Cör, vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZ Kranj, svojo pot v svet podjetnosti na kmetiji pa so predstavili: Tatjana Ladinek, Jernej Gognjavec, Anita Ule ter Peter in Laura Apat.
Slovenske kmetije pri razvoju osnovne kmetijske dejavnosti omejujejo naravne danosti – predvsem goratost in razgibanost pokrajine ter majhnost in razdrobljenost obdelovalnih površin. Zato so bile kmetije od nekdaj prisiljene iskati dodatne vire dohodka družine. Povprečna velikost slovenske kmetije je še vedno 6,5 hektarja, kar je več kot polovico manj od evropskega povprečja, ki je 14 hektarjev. Ena od najbolj pogostih oblik dodatnega zaslužka kmečke družine so dopolnilne dejavnosti.
Dopolnilne dejavnosti so se začele razvijati že pred več desetletji, prva uredba, ki je urejala to področje, pa je bila sprejeta šele leta 2001. Aktualna Uredba o dopolnilnih dejavnostih je bila sprejeta lani poleti, njena podlaga pa je Zakon o kmetijstvu. V slabih petnajstih letih so dopolnilne dejavnosti prešle več stopenj: od zagona, pospeševanja, regulacije, obdavčenja do omejevanja. V Sloveniji je po zadnjih podatkih dobrih 2550 kmetij, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi. Kmetija ima v povprečju registrirane 3,6 dopolnilne dejavnosti, skupaj jih je tako dobrih 9000.
V prihodnje, je povedala državna sekretarka, se pristojno ministrstvo nagiba k temu, da bi del predelave na kmetiji uvrstili med osnovno kmetijsko dejavnost na kmetiji.
Kmetje niso podjetniki pa vendar brez podjetništva na podeželju ne gre. Kako spretni so kmetje, ko se morajo preleviti v vlogo podjetnika, je pojasnil Tomaž Cör. Povedal je, da sta pridelava in predelava enako pomembni kot prodaja oziroma trženje. Pojasnil je, zakaj je potrebno oblikovati blagovno znamko ter kako graditi ugled kmetije in izdelkov na trgu oziroma v očeh kupcev.
Primere dobrih praks so predstavili:
Anita Ule iz Podlipovice nad Izlakami, ki se je med študijem navdušila za predelavo mleka, in v zelo kratkem času na trgu ponudila kakovostne mlečne izdelke pod blagovno znamko Zdravko.
Tatjana Ladinek iz Breznice nad Prevaljami je po tem, ko je ostala brez zaposlitve novo službo našla na kmetiji. Pod blagovno znamko Občutek narave – Kmetija Hudobnik izdeluje naravne izdelke – blazine z različnimi polnimi ter izdelke iz zelišč: mila, mazila, tinkture…
Jernej Gognjavec iz Trebnjega je skupaj s prijateljem začel saditi čilije, saj je želel ustvariti pekoče omake z okusom, take ki jih na slovenskih policah trgovin ni našel. Izdelki, ki jih trži pod imenom B & G Chillies, Okusna pekočnost so všečni tudi številnim ljubiteljem te rastline.
Peter in Laura Apat, oba za uspešnimi karierami, sta se iz Ljubljane odločila vrniti v Gaberke nad Šoštanjem in prevzeti Turistično kmetijo Apat v svoje roke.
Zbrane v dvorani sta pozdravila Irena Ule, predsednice Zveze kmetic Slovenije ter direktor družbe Kmečki glas Peter Zadel, vodja Založbe Kmečki glas Tanja Žgajnar Novak pa je obiskovalcem predstavila knjigo Podeželske sladice, ki je nastala v sodelovanju s podeželskimi ženami in dekleti.